IZ FRANCOSKIH SALONOV
Aco Biščevič, tenorist in pianist
Alberto Pagani, plesalec
Vokalna skupina Ana Kodelja, Matika Ravnik, Klara Ravnik, Kaja Tomšič, Nataša Kocjančič, Saša Poljanec
Danes smo vajeni poslušati glasbo le še v koncertnih dvoranah, a veliko glasbe je nastajalo za izvajanju v drugačnih okoljih. Kaj bi pričakovali ob obisku družabnega salona v Parizu v začetku 20. stoletja? Veliko umetnosti. Tako intimno blizu, da bi slišali dih pevca in vonjali znoj plesalca. Slikarji, plesalci, meceni, aristokrati, pevci, literati in drugi so se srečevali v intimnih prostorih premožnih gostiteljev. Tam so peli in plesali, jedli in razpravljali, se ljubili in opijali, ustvarjali in prerekali. Vsakdo je lahko zapel, zaigral na inštrument, recitiral ali zaplesal. Saloni so bili mesto, kjer so obiskovalci z umetnostjo polnili duha, v pogovorih ostrili um in uživali ob vinu. Misli, besede, glasba, gib, podobe so bile povezane v umetniško družabni dogodek. Glasbeno-plesni projekt z glasbo francoskih skladateljev - Iz francoskih salonov prinaša izkušnjo takega intimnega druženja.
Program:
Mel Bonis: Prélude / Preludij op.10
Erik Satie: Chanson / Šanson
Jean-Baptiste Wekerlin: Rossignolet / Slavček
Gabriel Fauré: Chanson d’amour / Šanson o ljubezni
Cécile Chaminade: Viens, mon bien-aimé / Pridi, moj najdražji
Reynaldo Hahn: À Chloris / Za Chloris
Cécile Chaminade: Sombrero
Claude Debussy: La fille aux cheveux de lin / Dekle z lanenimi lasmi
Mátyás Gyorgy Seibe: Marguerite (francoska ljudska pesem)
Reynaldo Hahn: Ô fons Bandusiae / Izvir Bandusium
Benjamin Godard: Amour fatale / Fatalna ljubezen
Reinhold Glière: iz Douze Esquisses / Dvanajst skic (št. 9. in 11.)
Georges Aperghis: Récitation pour vox seule / Recitacija za solo glas (št.9)
Jean-Philippe Rameau: Tristes apprets / Žalostni leski (iz opere Castor et Pollux)
Reynaldo Hahn: Le Rossignol des lilas / Slavček med lilijami
Aco Bišćević
je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz glasbene pedagogike. Na salzburškem Mozarteumu je magistriral iz petja pri Elisabeth Wilke in Bredi Zakotnik ter študij čembala pri Wolfgangu Brunnerju. Kot operni in koncertni pevec je dejaven po vsej Evropi z dirigenti, kot so Michael Hofstetter, Theodor Guschlbauer, Jordi Savall, Federico Maria Sardelli, Reinhard Goebel, Vittorio Ghielmi, Ingo Metzmacher, kot član zbora pa tudi s Claudiom Abbadom, Riccardom Mutijem, Nikolausom Harnoncourtom. V opernih hišah in na festivalih je debitiral v milanski Scali, Komični operi v Berlinu, Prinzregententheatru v Munchnu, Innsbrucku, Ljubljani, na Salzburških letnih igrah, Trame Sonore Mantua, Styriarte v Gradcu, Valle d’Itria v Martini Franci, Kraljevi kapeli v Versaillu, SNG Opera in balet Ljubljama, na Kraljevem kolidžu v Londonu in drugod. Bišćević se posveča se historični izvajalski praksi, kjer poje in se hkrati spremlja na klavirju. Priznan in cenjen je kot evangelist v Bachovih pasijonih.
Alberto Pagani
je italijanski sodobni plesalec. Dalj časa se je posvečal borilnim veščinam, leta 2012 pa je pričel s študijem baleta v Sieni. Po študiju ga je pritegnil sodobni ples. Po zaključku študija na plesni akademiji za sodobni ples SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance je nastopal v več produkcijah slavnostnih iger v Salzburgu in nastopil ob Cecilii Bartoli, Luci Salsi, Francescu Meli, Lawrenzu Zazzu, Tobiasu Moretti, Edith Clever in Petru Lohmeyerju. Sodeloval je v produkcijah režiserjev Robert Carsen, Robert Wilson, Michael Sturminger in Shirin Neshat ter v projektih dirigentov kot so Riccardo Muti, Marc Minkowski and Gianluca Capuano. Sodeloval je tudi s koreografi, med njimi s Hillel Kogan, Paul Blackman, Christine Gouzelis in Michikazu Matsune.
Produkcija: Carmina Slovenica v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor - Kulturno četrtjo Minoriti