MINORITSKI SAMOSTAN
Zaradi svojega položaja v mestni veduti, zgodovine nastanka in umetnostnih kvalitet, je samostan eden najpomembnejših spomenikov v Mariboru in tudi širše.
Minoritski samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja leži na dravski terasi med Vojašniškim trgom in Pristanom, neposredno ob mestnem obzidju. Samostanski kompleks sestavljajo trije trakti: vzhodni južni in severni. S svojo podkvasto zasnovo je odprt proti jugozahodnem vogalu mestnega obzidja. Zunanje fasade so preproste, krasijo jih le okenske obrobe s profiliranimi prekladami v prvem nadstropju. Notranje dvorišče krasijo dvonadstropne arkade s toskanskimi stebri v drugem nadstropju. Vsi prostori v pritličju so obokani, manjšo dvorano v nadstropju krasi štukaturni okras stropa.
Samostan je bil v prenovi, zaključeni leta 2010, predan v uporabo za potrebe Lutkovnega gledališča. Takrat je bilo samostansko dvorišče spremenjeno v dvorano, oder pa umeščen ob nekdaj odprto zahodno stranico. Predhodna arheološka izkopavanja, ki so potekala ob pripravi na prenovo med leti 2006 in 2010, so odkrila izjemne nove podatke o nastanku samostana in mesta. Samostan je bil pozidan v podkvasti zasnovi že v sredini in drugi polovici 13. stoletja. Odkriti so bili številni srednjeveški fragmenti kot je zgodnjegotski portal v 1. nadstropju, freska iz tretje četrtine 14. stoletja, poznoromanski portal iz druge polovice 13. stoletja v pritličju in predvsem odkritja v severnem traktu, ki datirajo celo v 12. stoletje: fragment napisa v unciali, romanska svitkasta kapitela. Verjetno najpomembnejše pa je bilo odkritje zidov stavbe, katerih gradnja priča, da izvirajo iz 10. ali 11. stoletja s čimer jo smemo obravnavati kot najstarejšo odkrito stavbo srednjeveškega Maribora, istočasno z grajskimi ostalinami na Piramidi.
Minoritski samostan je bil zgrajen v 13. stoletju in je edini samostan v mestu, ki izhaja iz obdobja srednjega veka. Minoritski red se je v Mariboru ustalil verjetno okoli leta 1250 in se naselili v že obstoječo arhitekturo, ki so jo temeljito spremenili in povečali v zgodnjegotskem slogu. Samostan so kasneje temeljito predelali tudi v 17. in na začetku 18. stoletja. Ob ukinitvi v času jožefinskih reform leta 1784 je postal vojašnica, po letu 1927 pa so bila v njem stanovanja in skladišča. Od leta 2004 je bil prazen in je nezadržno propadal, nato se je v 2007 začela prenova, tri leta kasneje pa je bilo vanj umeščeno Lutkovno gledališče Maribor.
Velika dvorana služi kot osrednja dvorana kompleksa, obdaja jo dvonadstropni križni hodnik. Postavitev odra na zahodno stranico nekdanjega samostanskega dvorišča je ključna za prostorski koncept gledališča znotraj nekdanjega klavstra.
Število sedišč: 182/273
Mala dvorana se nahaja v prvem nadstropju v severovzhodnem vogalu samostanskega kompleksa. Namenjena je manjšim uprizoritvam, ki iščejo tesnejši stik med občinstvom in nastopajočimi. Na stropu je vidna rekonstrukcija štukatur, ki so bile odkrite ob prenovi.
Število sedišč: 48/72
V prepletu zgodb
Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo radovednost.