LETNI KINO MINORITI: Jutri je nov dan
Labod
Predfilm Feminističnega filmskega festivala FeFi / Slovenija, 2021, 6 min / Evelin Bizjak, Neja Rakušček, Monika Rusak, Anja Ružica Tadić, Tjaša Tomc (na delavnici Luksuz produkcije)
Dvajset let po prenehanju obratovanja tovarne Labod v Krškem nekdanje delavke obujajo spomine na delo. Prostor tovarne je prepuščen času, ki teče skozi prostore in nam predstavi alegorijo o razpadu. Tam so svoje mesto našle le rastline, ki delujejo kot ironičen okras dobrih spominov.
Jutri je nov dan (C'e ancora domani)
Delia (Paola Cortellesi) je Ivanova žena in mati treh otrok. Žena in mati. Zdi se ji naravno, da jo ti dve vlogi določata. Sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja v Rimu podpira običajno družino, ki živi v mestu in se trudi najti ravnovesje med pozitivnim zagonom, ki ga je sprožila osvoboditev, in bedo, ki jo je zapustila vojna. Ivano (Valerio Mastandrea) je nesporni gospodar družine. Zasluži komaj dovolj, vendar trdo dela, da ohrani streho nad glavo, in se čuti upravičenega, da vse opozarja, kdo vzdržuje družino. Včasih le z grdimi besedami, drugič s pomočjo svojega pasu. Njegov naporen oče Ottorino (Giorgio Colangeli) je edina oseba, ki jo spoštuje. Zlobni starešina potrebuje celodnevno oskrbo in Delia je edina, ki mu jo lahko zagotovi. Vrhunec njenega dneva je čas, ki ga preživi z zaupnico in drago prijateljico Mariso (Emanuela Fanelli). Spomladi se družina veseli skorajšnje zaroke svoje ljubljene prvorojenke Marcelle (Romana Maggiora Vergano) s fantom iz srednjega razreda Giuliem (Francesco Centorame). Vedo, da je dekletovo največje upanje, da se bo hitro poročila in tudi Delia v primerni poroki za svojo hčerko vidi življenjski cilj. Dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo in podžge njen pogum, da ovrže vse načrte in si začne želeti boljše življenje – ne le zase.
Režijski prvenec Paole Cortellesi, v katerem tudi igra, prikazuje ženo v povojni Italiji, ki prelomi tradicionalne družinske vzorce in si prizadeva za drugačno prihodnost. Črno-bela, neorealistično navdahnjena komična drama je postala največja uspešnica v italijanskih kinih lanskega leta, pri čemer je prehitela tudi Barbie in Oppenheimerja.
Od kod tolikšen uspeh? Zaradi ironije in nežnosti, s katerima se loteva surove realnosti in teme patriarhata oz. feminizma v obdobju po drugi svetovni vojni.
Distributer za Slovenijo: Demiurg