StopTrik V televizijski škatli sem našel pravo zgodbo o Palestincih
»Rodil sem se v Savdski Arabiji v družini palestinskega rodu. V času mojega otroštva, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je začela prva intifada (vse nacionalna vstaja). Moji starši, v skrbi za svoje družine v domovini, kar niso mogli nehati spremljati novic. Moje otroštvo je zaznamovalo nasprotje: mirno življenje z enim samim majhnim oknom, ki je skozi televizijski zaslon gledalo na Palestino. S slabšanjem razmer, se je okno v Palestino vse bolj povečevalo, dokler se ni zdelo, da tam živimo vsak dan.
Odraščal sem v prepričanju, da vem vse o Palestini in palestinskem boju, a šele ko sem se konec devetdesetih let prejšnjega stoletja preselil tja na dodiplomski študij, sem spoznal, kako malo resnično razumem. Nekaj mesecev po moji selitvi se je začela druga intifada in celotna država se je spremenila v vojno območje. Nenadoma sem se znašel v televizijski škatli, ki sem jo gledal v otroštvu. Ker sem bil sredi dogajanja in sem vsak dan doživljal zgodbe iz prve roke skupaj z ljudmi, sem kmalu ugotovil, da o tamkajšnjih ljudeh ne vem ničesar. Ta dvojna perspektiva zunanjega in notranjega opazovalca me je ohromila in pisanje dnevnika se mi je izkazalo za nujen mehanizem spopadanja z vsem.
Leta po odhodu iz Palestine sem ugotovil, da so nekatere od teh zgodb ostale nerazrešene. Ker sem se zavedal razkoraka med pogledom od zunaj in resničnostjo življenja na konfliktnem območju, sem se čutil prisiljenega, da te zgodbe ponovno pregledam in jih predstavim na način, ki bi razkril skrite plasti tega, kaj resnično pomeni živeti v takšnem okolju, zlasti v daljšem časovnem obdobju.
V tej predstavi stojim pred občinstvom in pripovedujem resnične zgodbe s svojega potovanja - vse od zunaj do znotraj Palestine in nazaj ven. Filmi služijo kot poglavja v tej pripovedi in dopolnjujejo mojo pripoved v živo. Med predstavo izmenjaje zatemnim luči, da filmi spregovorijo sami, nato pa nadaljujem s pripovedovanjem v živo.
Prvi del performansa raziskuje mojo začetno željo, da bi postal domačin v kraju, ki mu pripadam, a to botruje le k temu, da se sredi konflikta zavem svojega statusa tujca. To spoznanje je navdihnilo moj prvi film HIŠA. Po projekciji filma vodim občinstvo skozi različne zgodbe in dogodke, dokler ne pridem do trenutka, ko sem srečal dva fanta v svojem drugem filmu, AYNY.
Po predstavitvi magičnorealistične različice njune zgodbe se poglobim v podrobnosti resničnega dogodka in prevedem simbole v filmu v njihov pravi izvor. S tem gledalcem omogočim bližnji vpogled na zgodbo, ki je podoben temu, kot da bi bili sami prisotni, ne pa da bi jo zgolj opazovali skozi leče novic.
Ko nadaljujem z drugimi pripovedmi, sčasoma predstavim resnično mamo, za katero sem napisal svoj tretji film NOČ. Pred predvajanjem filma na kratko pripovedujem njeno zgodbo, nato pa se vrnem k resničnim dogodkom. Nazadnje predstavo zaključim z razmislekom o preostalih mislih in vprašanjih, ki so se porodila ob teh izkušnjah.«
Filmi, predstavljeni v performansu
House / Hiša
Ahmad Saleh, Saed Saleh, Saleh Saleh, Halah Saleh, Huda Saleh, in njihove Matere
Ahmad Saleh, Univerza za umetnost Bremen, 2012, Nemčija, Jordanija, 3'50''
Družina je več generacij živela v prostorni, lepi in velikodušni hiši. Velikodušnost hiše je postala del njihovega življenja. Gostje so bili vedno dobrodošli, da uživajo v prijetni nastanitvi. Dokler ni prišel gost, ki je imel v mislih drugačen načrt.
My Second Eye / Ayny / Moje drugo oko
Ahmad Saleh (Fiction 2.0, Academy of Media Arts Cologne, Ahmad Saleh)
2016, Germany, Jordan, Palestine, 11'
Matere so stale, ko se je vojna zgrnila po hišah. Otroci so še naprej sanjali. Hiše so zrasle nazaj. Vojna je znova udarila. Otroci so se igrali naprej. Film je prejel zlato medaljo Študentske akademije na mednarodnem tekmovanju študentskih filmov (znanem tudi kot študentski oskarji).
Night / ل (layl) / Noč
Ahmad Saleh, Saed Saleh, Saleh Saleh (SES-Studio, Fabian&Fred)
2021, Germany, Qatar, Palestine, Jordan, 15'57''
Prah vojne pušča oči neprespane. Noč prinaša mir in spanec vsem v razdejanem mestu. Le oči matere pogrešanega otroka ostanejo neomajne. Noč jo mora prelisičiti k spanju, da ji reši dušo.
Ahmad Saleh je palestinski pisatelj in režiser. Njegov prvi film HIŠA (2012) je osvojil drugo mesto na Festivalu kratkih filmov v Nemčiji, njegov drugi film AYNY (2016) pa je prejel Oskarja. Pred kratkim je dokončal svoj tretji kratki film, NOČ prav tako pa razvija svoj prvi celovečerni film. Umetniško sodeluje s svojimi brati: Salehom, Halahom in Hudo. Odkar so posneli svoj prvi film HIŠA, Ahmad, Saleh, Saed in celotna družina skupaj snemajo filme, ustanovili so tudi svoj družinski studio. Materin hobi izdelovanja keramičnih rož je otroke navdihnil za ljubezen do ročnih del. In verjetno je prav zaradi tega postalo izdelovanje lutk in filmskih kulis naravni medij za pripovedovanje njihovih zgodb.
Filmografija · 2021 (debut) Night, Stop Motion Animation, 16’ · 2016 (graduation film) AYNY - MY SECOND EYE Stop Motion Animation, 11’ · 2015 (student film) MAA BAA Hand Drawn Animation, 6’ ·
2012 (student film) HOUSE Stop Motion Animation