Ritem svetlobe

Fotografija Maja Modrinjak
Koreografija in ples Tina Dobaj

Fotografija s svojim dvodimenzionalnim prikazom prostora lahko posega v gledalčevo razumevanje videnega zgolj do določene mere, osnovane na vizualni percepciji. Tudi iluzija poglobitve v prostor je lahko dosežena s perspektivo, a ta ostaja nedotakljiva in venomer nespremenjena, neglede na našo pozicijo gledanja. Fotografski performans Maje Modrinjak in plesalke/koreografinje Tine Dobaj pa ravno to lastnost fotografije preizprašuje ter jo s fizično, telesno transformacijo dvodimenzionalnega v trodimenzionalno, nadgrajuje. Koncept in idejo za serijo fotografij in plesni performans sta avtorici prevzeli iz navdiha po ameriškem arhitektu Louisu Kahnu, ki je v svojih modernističnih stavbnih realizacijah stremel k simetriji, monumentalnosti, ter predvsem igri z naravno svetlobo in senco, ki se pojavljata kot nov, nepričakovan arhitekturni člen. Svetlobo je dojemal kot osrednji element arhitekturne filozofije in jo poimenoval za "dajalca vseh pristnosti". Geometrijsko izpopolnjene naključne padce svetlobe skozi arhitekturne elemente, ki se dotikajo Kahnove filozofije, je fotografinja tudi poiskala v urbanem okolju Maribora. V fotografiranih izrezih urbane arhitekture sta svetloba in senca ključna gradnika vsebine, ki pa se skozi plesni performans pretvorita v preplet umetniških elementov in dosežeta nov nivo spajanja med umetnostjo fotografije ter umetnostjo sodobnega plesa. Gib je presegel fiktivno izbiro fotografskega objekta skozi koreografska orodja in tako utelesil fotografijo.